menu
poklici prihodnosti
Spolna diskriminacija na delovnem mestu
Ženskam in moškim naj bi bile zagotovljene enake možnosti in enaka obravnava pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji in plačah. Vendar, ali v praksi to res velja?

Večinoma so delavci in kandidati za delovno mesto, ne glede na spol, enako obravnavani, vendar pa spolna diskriminacija v Sloveniji ni tako zelo redek pojav, kot se zdi na prvi pogled. Mnogo delodajalcev na primer ob zaposlovanju ženske zahteva, da je le-ta še neporočena ali postavi pogoj, koliko časa se še ne sme poročiti. V primeru, da je že poročena, se mora obvezati, da določen čas ne bo imela otrok, ob morebitni nosečnosti pa bo sama dala odpoved. To je sicer protizakonito, a ob današnjem pomanjkanju delovnih mest, so nekatere ženske prisiljene sprejeti takšne pogoje, da sploh lahko kandidirajo in pozneje tudi obdržijo delovno mesto.

Zakaj se določeni delodajalci poslužujejo takšnih »brutalnih« metod? Zato, ker za delodajalca pomeni večje število otrok, ki jih ima uslužbenka, večjo odsotnost z dela in zato večjo nezanesljivost. Veliko zaposlenih žensk se zaradi tega odloči, da bodo imele otroke šele takrat, ko bodo že razvile svojo poklicno kariero, odločijo pa se tudi za manj otrok, kot bi jih sicer rade imele. Nekatere se zaradi zahtevnosti delovnega mesta celo odpovejo zakonu in otrokom. Med ameriškimi managerkami jih je kar 40% brez otrok.

Kje se lahko pojavi spolna diskriminacija v procesu iskanja zaposlitve? Iskanje zaposlitve

V Sloveniji delodajalci, kljub zakonskim zahtevam, še vedno posvečajo premalo pozornosti enakopravni obravnavi zaposlenih glede na spol. Delodajalec namreč po zakonu ne sme objaviti prostega delovnega mesta samo za moške ali samo za ženske, razen, če je določen spol nujen pogoj za opravljanje tega dela. Objava prostega delovnega mesta tudi ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu.

Zahteva po zasebnih informacijah

Nekateri delodajalci pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidatov zahtevajo podatke o družinskem in zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine in/ali druge podatke, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem in delom, ki naj bi se opravljalo. Na podlagi teh informacij se odločijo ali bodo sklenili pogodbo o delovnem razmerju in kakšne pogoje bo le–ta vsebovala. Te nezakonite poizvedbe so še posebej nevarne v primerih, ko lahko delodajalec na podlagi zbranih podatkov pritiska na kandidatko s prepovedjo nosečnosti oz. odlašanjem materinstva ali pa izsili celo vnaprejšnji podpis odpovedi pogodbe, ki se uvejavi v primeru, če sodelavka ne bo držala obljub.

Neenakost plač

Delodajalec je dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati delavcem, ne glede na spol, enako plačilo. V praksi so pogosta odstopanja, saj na primer podatki za leto 1999 kažejo, da znaša v Sloveniji plača ženske s končano V. stopnjo izobrazbe v povprečju 85,4% plače moškega, ki je končal isto stopnjo izobrazbe. Razlika v plačah žensk s končano VII. stopnjo izobrazbe pa je še večja, njihova povprečna plača dosega le 77,9% povprečne plače moških z isto izobrazbo. Razlog teh razlik lahko deloma pojasnimo s tem, da ženske v večji meri delajo na slabše vrednotenih delovnih mestih ter v organizacijah, kjer so plače nižje, čeprav gre za enake poklice, povrhu tega pa so tudi plače v panogah, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske, pogosto nižje od povprečja.

Ekipa Mojedelo.com
24.03. 37. Business Meetups Nova Gorica
06.03. Roadshow Nova Gorica
09.12. 34. Business Meetups Nova Gorica
arhiv novic
novice kariernega centra
20.11. 13. Business Meetups Nova Gorica
16.06. 10. Business Meetups Nova Gorica,
11.06. Prva poletna šola za vse študente VIRS Primorske
arhiv novic
VIRS kot partner
SSN
Eurocampus
CUG